Energetska var?nost

Lesene stavbe - nizkoenergijske stavbe

EI

 C_PASSIV

 minergie

Pravilnik o u?inkoviti rabi energije v stavbah (PURES) je  zaostril minimalne pogoje za gradnjo energijsko u?inkovitejih stavb. Slovenija s tem vstopa med vodilne drave v Evropi glede na zahtevano stopnjo energijsko u?inkovite gradnje

Po Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb objekte razvrstimo v dolo?en energijski razred (A1, A2, B1, B2, C, D...) glede na energijo, ki jo stavba potrebuje za ogrevanje.

Za lesene montane stavbe  ?lanov sekcije SPLMS je zna?ilno, da so v skladu s Pravilnikom o u?inkoviti rabi energije v stavbah u?inkovito toplotno za?itene  tako pred toplotnimi izgubami pozimi kot pregrevanjem poleti. Toplotna izolacija je name?ena po celotnem ovoju stavbe kontinuirano, brez toplotnih mostov.

Vsi ?lani sekcije SPLMS nudijo v svojem programu, v odvisnosti od izbrane konstrukcije, vse od nizkoenergijske do pasivne in celo plus energijske stavbe.
Stavbe glede na specifi?no rabo toplote za ogrevanje delimo na:                 
1. Nizkoenergijske hie (NEH)  obi?ajne, nizkoenergijske (NEH) glede na PURES (2010)  imajo znaala specifi?no letno rabo toplote za ogrevanje med 40 - 60 kWh/(m2a)
2. Zelo dobre nizkoenergijske hie tako imenovane 3 litrske hie z letno rabo toplote za ogrevanje ? 30 kWh/(m2a). Pri tem pomeni 1 liter kurilnega olja ekvivalent energije 10 kWh.
3. Pasivne hie (PH)  s e  manjo letno specifi?no rabo toplote za ogrevanje in sicer ? 15 kWh/(m2a) Razred A (A1 in A2), ki je  optimalno var?na nizkoenergijska stavba, ki za razliko od zelo dobre nizkoenergijske hie, ne potrebuje  konvencionalnega ogrevalnega sistema. Pri na?rtovanju je potrebno natan?no slediti smernicam za tovrstno gradnjo, tako glede lokacije, orientacije in oblike objekta, kot tudi  glede sen?enja, zrakotesnosti, rekuperacije odpadnega zraka. 
Trije ?lani sekcije SPLMS (Lumar IG in Rihter in Marles hie Maribor d.o.o.)  so si  na Passivhaus intitutu v Darmstadtu celo pridobili certifikate, ki  jim potrjujejo, da izpolnjujejo zahteve za gradnjo pasivnih hi.
Tako je na primer na ?lan, podjetje LUMAR IG postalo prvi slovensaki ponudnik pasivnih hi s certifikatom za sistemske komponente PASIVNE gradnje v Sloveniji. Poleg njega ima certifikat za sistemske komponente PASIVNE gradnje tudi podjetje Rihter in ne nazadnje si je za svojo pasivno hio certifikat pridobilo tudi podjetje Marles. Pridobitev certifikatov  potrjuje, da izpolnjujejo zahteve za gradnjo pasivnih hi. 

Intitut Passivhaus Darmstadt JE neodvisni raziskovalni intitut, ki je e od leta 1996 vodilni intitut za raziskave in razvoj pasivne ter nizko energijske gradnje.  Intitut je razvil tudi programsko opremo "Passivhaus Projektierungs Paket" (PHPP - Passive House Development Package), program, ki  ga uporabljamo ?lani SPLMS kot osnovo za projektiranje pasivnih in dobrih nizkoenergijskih stavb.

Obe podejti (Lumar in Marles) sta si pridobili tudi Minergie, vicarski certifikat za dobre nizkoenergisjke stavbe. Za pridobitev tega certifikata  je potrebno dokazati, da so stavbe zgrajene tako, da njihovo obratovanje zmanjuje okoljske obremenitve z racionalno tabo energije in rabo obnovljivih virov. 

 

GZS ZLPI