Gozdovi Slovenije

gozdGozd pokriva dobro polovico Slovenije. Številne, več sto let stare lesene stavbe, ki so se ohranile v našem okolju, pričajo o prisotnosti lesa v zavesti slovenskega človeka skozi stoletja in o dolgoletni tradiciji gradnje z lesom. 
Lesna zaloga v slovenskih gozdovih se nenehno povečuje. Od približno osem milijonov kubičnih metrov lesa, kolikor znaša v Sloveniji letni prirastek, posekamo v Sloveniji le približno tri milijone kubičnih metrov, torej slabo polovico. Naravovarstveniki imajo pogosto napačno predstavo, da je najboljši gozd tisti, v katerem se ne gospodari ali manj intenzivno gospodari. Številni primeri doma in v tujini so pokazali nasprotno. 
Gozd, za katerega se ne skrbi dovolj, je hitreje podvržen raznim boleznim. Takšen gozd ne povečuje več skladiščenja ogljikovega dioksida, saj začnejo mrtva drevesa trohneti in ponovno izpuščati ogljikov dioksid. Po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice ostaja v slovenskih gozdovih letno štiri milijone kubičnih metrov lesa.
Ob večji rabi lesa se morata povečati tudi predelava lesa in zamenjava okolju neprijaznih materialov, kakršni so aluminij, jeklo in plastika, z lesom, ki namesto da bi ob proizvodnji povzročil izpuste, v izdelkih skladišči ogljikov dioksid. Zato je eden od pomembnejših ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji večja uporaba avtohtonega lesa. 
Uporaba lesa pa naj bi bila na kakovostni način in po ustrezni ceni, z najvišjo dodano vrednostjo primarnim izdelkom iz gozda, med katere prav gotovo sodi tehnološko napredna sodobna lesena gradnja.

GZS ZLPI