Znani zmagovalci izbora - Najbolje lesene gradnje v letu 2016

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Direktorat za lesarstvo je skupajs SPIRIT Slovenija  junija letos objavil Javni nate?aj za izbor naj lesene gradnje 2016, s katerim je elel spodbuditi arhitekte, naro?nike in izvajalce k uporabi lesa, obenem pa jih povabiti k raziskovanju sodobnih arhitekturno-oblikovalskih na?el, uporabi naprednih konstrukcijskih tehnik, upotevanju okoljskih parametrov, uvajanju sodobnih energetsko u?inkovitih sistemov ter ekonomski u?inkovitosti gradnje. Namen je bil tudi pribliati leseno gradnjo potencialnim uporabnikom, da bodo bivali ali delali v ?loveku prijaznih zdravih lesenih zgradbah, ki ohranjajo gradbeno in likovno kulturo slovenskega prostora

8. novembra je g. Joe Prikernik, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo na Gospodarskem razstavi?u slavnostno podelil nacionalne nagrade za najbolje lesene gradnje v letu 2016. V kategoriji stanovanjske stavbe sta nagradi prejela Studio Pikaplus, Jana Hladnik Tratnik s. p. za objekt Lesena hia in SoNo arhitekti za objekt Hia M, v kategoriji javne stavbe Ravnikar Potokar arhitekturni biro za objekte v naravnem rezervatu kocjanski zatok in v kategoriji poslovno-industrijski objekti Lamo d. o. o. za poslovno-skladi?ni objekt G3 spirits. Podeljena so bila tudi posebna priznanja za doseke na podro?ju lesene montane gradnje v Sloveniji, ki so jih prejeli Marles hie Maribor, Friderik Kager in Lumar IG. 


 HAF3722 HAF3723

  HAF3704 HAF3725

 HAF3729 HAF3730

  HAF3710

2. konferenca: RENESANSA MONTANE LESENE GRADNJE V SLOVENIJI + EXPO po EXPO

banner konferenca

Kje: Maribor, Fakulteta za gradbenitvo, promet. in. in arhitekturo
Kdaj: 21. oktober 2015 (od 17:00 do 21:00 ure)

Predstavitev slovenskih podjetij montane gradnje: JELOVICA HIE, LUMAR, MARLES HIE, RIHTER MONTANE GRADNJE, CBDKako graditi kakovostno, var?no in trajnostno predstavitve na odru, predavanja, osebna izmenjava izkuenj. Sodelujo?i: Dr. Miroslav Premrov, Doc. Dr. Vesna egarac Leskovar, Izr. prof. dr. Martina Zbanik Senega?nik, Dr. Bruno Duji?, Dr. Miha Humar, Marua Zorec. Vabljeni na enega najve?jih dogodkov na podro?ju sodobne montane lesene gradnje! PROST VSTOP! Prijave na: www.var?nahia.si

O dogodku

  • Dogodek: 2. konferenca: RENESANSA MONTANE LESENE GRADNJE V SLOVENIJI + EXPO po EXPO
  • Datum: 21.10.15
  • Ura: 17:00
  • Kraj: Maribor
  • Lokacija: Fakulteta za gradbenitvo, promet. in. in arhitekturo
  • Drava: SI

Vabljeni na ogled razstave  VAR?NA MONTANA HIA IZ LESA na Gospodarsko zbornico Slovenije

Na razstavi, ki bona ogled do 15. Marca 2015,  so predstavljeni izvedeni projekti, ki ozave?ajo javnost o monostih arhitekturnega izraanja na podro?ju kakovostne lesene gradnje. Predstavljene objekte odlikujejo sodobna, tudi drzna arhitektura prilagojena razli?nim geografskim okoljem, eljam investitorjem in naravnanost k nizki porabi energije ter prijaznemu ravnanju z okoljem.
Sodelujejo priznana podjetja iz segmenta sodobne montane gradnje iz lesa.
Razstavo je omogo?ila agencija  LOTOS s pomo?jo sekcije SPLMS.  

Nekaj utrinkov iz razstave na GZS:

vhodss  razstava 1ss

 

 

Riko Hie v Franciji

toulouse julij 12 074toulouse julij 12 071V ponedeljek, 30. julija, so Riko Hie v sodelovanju s francoskim partnerjem EcoCaza v mestu Parmiers pri?eli z montao 163 m2 velike pritli?ne hie. Posebnost hie je kombinacija Rikovih sten- polovica je izvedena v sistemu Riko Lesena, druga pa v sistemu Riko Plus. Hio so zgradili v enem tednu kar je kot zanimivost bilo objavljeno tudi v lokalnem spletnem francoskem ?asopisu Ladepeche.fr kot "Enotedenska hia" .
ECOCASA je podjetje iz Toulousa, ki je specializirano za ekoloko nizkoenergijsko gradnjo in ponuja storitve od arhitekture, na?rtovanja in izvedbe, vklju?no z vsemi intalacijami, ki uporabljajo obnovljive vire energije, s katerimi dosegajo francoske standarde nizkoenergijske gradnje BBC.Podjetje  kljub regionalnemu nagnjenju k tradicionalni zidani gradnji uspeno prodira na trg, saj je to v kratkem ?asu  e drugi projekt, ki so ga postavili v sodelovanju z Riko Hiami.  Prvo leseno masivno hio so namre? v za?etku letonjega leta postavili v Villespyju (v okolici Toulousa).

 

Lumar Obiskal predsednik vlade RS

Lumar 1 372012 212941V okviru dvodnevnega obiska Vlade Republike Slovenije v Podravski regiji je drubo LUMAR IG iz Maribora obiskal predsednik vlade RS gospod Janez Jana. V delegaciji predsednika vlade je bil tudi mag. Radovan erjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.Obisk predsednika vlade RS gospoda Janeza Jane in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Radovana erjava kae na dejstvo, da so na razvoj, naa prizadevanja za okolju prijazno in energetsko u?inkovito gradnjo, vse ire prepoznani in videni kot prilonost na katerih lahko Slovenija gradi svojo konkuren?no prednost in tudi tako najde reitev za izhod iz krize, ki je e posebej izrazita v gradbenem sektorju. V Sloveniji imamo veliko lesa, ki bi ga s pravilno strategijo in pristopom lahko uporabili za nov zagon gospodarstva, nova delovna mesta, z inovativni produkti pa svetu pokazali nae znanje in strokovnost.

Ve? na povezavi:

LUMAR

 

 
 

 

7.7.2012 vas med 9:00 in 17:00 podjetje RIHTER vabi vna DAN ODPRTIH VRAT, ki bo v pasivni hii v Braslov?ah (Rakovlje 43 - sosed).
 


RIH-Kalar-C02
Predstavili vam bodo pasivno hio, ki je zgrajena po konstrukcijskem sistemu Rihter pasiv, za katerega so si pridobili tudi certifikat Passivhaus intituta iz Darmstadta, ki potrjuje, da ta konstrukcijski sistem ustreza najzahtevnejim kriterijem, ki so potrebni za doseganje pasivnega standarda.

Ker je hia e v gradnji, si boste lahko ogledali detajle kakovostne izvedbe pasivne hie. Tako se boste lahko prepri?ali o izolativnosti zunanjega ovoja, pravilni vgradnji stavbnega pohitva ter zrakotesnosti ovoja. Prikazan bo tudi postopek izdelave fasade.

Na vaa vpraanja bodo z veseljem odgovarjali njihovi strokovnjaki za pasivno gradnjo. Tam bo tudi specialist  za strojne intalacije, ki vam bo svetoval vse o najcenejih in najboljih na?inih ogrevanja. Pri predstavniku banke Sparkasse pa se boste lahko pozanimali tudi o najugodnejih na?inih financiranja.

Torej, ?e vas zanima pasivna gradnja in elite o tem izvedeti ?im ve? informacij, ne smete zamuditi dneva odprtih vrat na pasivni hii RIHTER.

 

 

 

 

RIHTER si je pridobil mednarodni  certifikat "Passivhaus" za sistem Rihter pasiv
 

rihter pasiv  

Z veseljem sporo?amo, da si je tudi druba Rihter pridobila certifikat Passivhaus Instituta za njihov konstrukcijski sistem Rihter Pasiv.

S tem so se pridruili e dvema ?lanoma sekcije SPLMS drubama Lumar IG in Marles hiam. S tem certifikatom ?lani sekcije SPLMS potrjujejo, da so njihovi sistemi preverjeni in potrjeni, s strani neodvisnih vrhunskih strokovnjakov, kot primerni za gradnjo pasivnih hi. 

Za bodo?e graditelje je to pomembna informacija. 

V pomo? jim bo pri izbiri zanesljivega partnerja, ki lahko ponudi preverjeno kakovost in vrhunsko znanje ter izkunje. Institut Passivhaus dr.Wolfang Fiest iz Darmstadt-a je namre? edini Institut v tujini, ki podeljuje  certifikat, ki potrjuje ustreznost pasivnemu standardu za koncepte gradnje pasivnih hi in e izgrajene pasivne objekte.

 

Novo iz Jelovice
 

Postavitev prvega pasivnega lesenega vrtca se je za?ela

1 Postavitev prvega pasivnega lesenega vrtca v Preddvori se je za?elass  Jelovica je po uspeno zaklju?enih projektih postavitve lesenih energijsko var?nih vrtcih v entrupertu, Kamniku, Diva?i in Trzinu, za?ela s postavitvijo prvega lesenega pasivnega vrtca v Preddvoru. Vrtec je prvi javni leseni objekt za vzgojo in izobraevanje, ki je narejen v pasivnem standardu Ekosklada, za katerega je Ob?ina Preddvor pridobila nepovratna finan?na sredstva. Objekt v velikosti 1.500 m2 predvideva sedem igralnic, portno igralnico, ve?namenski prostor, upravne in gospodarske prostore ter modularno zasnovan, da se lahko pove?a za dve igralnici.Kakovost same izdelave in postavitve pasivnega vrtca je pomembna zaradi zagotavljanja predpisane zrakotesnosti in izolativnosti celotnega objekta. Kontrolo kakovosti bodo, poleg internih, izvajali e zunanji strokovnjaki Eko sklada, tako med samo postavitvijo, kot ob zaklju?ku gradnje objekta konec avgusta 2012, ko se predvideva predaja objekta investitorju. 

 

Jelovica biatlonki Teji Gregorin prenovila hio v energijsko var?no

JTGSS

Jelovica je Teji Gregorin, nai najbolji biatlonki, prenovila hio v nizkoenergijsko in var?no. portnica je pred leti kupila leseno, montano hio Jelovica starejega letnika, ki danes ne zado?a zahtevam energetske var?nosti. Jelovica je Gregorinovi hio energetsko prenovila, saj v drubi izvajajo tudi energetske prenove hi in drugih objektov, montanih ali zidanih.   

Teja Gregorin je povedala, da je sprememba po prenovi ogromna, predvsem v zimskem ?asu, ko je minilo precej ?asa, preden se je hia ogrela. Naa najbolja biatlonka je s letonjo sezono zadovoljna, dosegla je lepe uspehe in bila med najboljimi na svetu s 3 mestom na Norvekem in srebrno medaljo na SP v Nem?iji v meani tafeti. Gregorinova, ki v maju za?enja priprave na novo sezono, ki ve?ino ?asa preivi v naravi, jo toplina lesa e posebej privla?i.

elja o leseni montani hii, ki je sedaj energijsko var?na, se ji je v sodelovanju z Jelovico uresni?ila. 


vicarski certifikat  Minergie  za energijsko var?nost hi Jelovica

minergie memeber

Jelovica je postala ?lan zdruenja za nizkoenergijsko in okolju prijazno gradnjo Minergie, s ?imer dokazujemo kakovost svojih hi na zahtevnem vicarskem trgu.Lani so v Jelovici v vico prodali ve? kot 20 energijsko var?nih montanih hi, letos so ambicije ve?je, saj uspeno irijo prodajno mreo v francosko in italijansko govore?ih delih drave. Z novim certifikatom potrjujejo, da so hie Jelovica nizkoenergijske in zgrajene na okolju prijazen na?in. ?e se investitorji odlo?ijo za izgradnjo hie v Minergie standardu, lahko pridobivajo dolo?ene subvencije gradnje s strani drave, kar pove?uje trno vrednost izdelka.

Za pridobivanje certifikata Minergie je bila izbrana precej zahtevna ve?stanovanjska montana hia v ve? etaah, postavljena konec leta 2011. Hia se bo energetsko samo oskrbovala, poleg toplotne ?rpalke so vgrajeni tudi son?ni kolektorji in fotovoltai?ni paneli za proizvodnjo elektri?ne energije. V Jelovici svojo prepoznavnost in kompetentnost na podro?ju trajnostne lesene gradnje na evropskem prostoru pove?ujejo tudi s certifikat Minergie.


Gradnja z lesom: skupen projekt Jelovice in tudentov Fakultete za arhitekturo

 

4 Makete iz delavnice Gradnja z lesom Jelovica s tudenti FAss 

V Jelovici so aktivni na razli?nih podro?jih; sodelujejo s strokovnimi in izobraevalnimi intitucijami, kot so fakultete za lesarstvo, gradbenitvo in arhitekturo, kjer razvijajo in testirajo nove izdelke.

Lani so uspeno zaklju?ili delavnico z tudenti Fakultete za arhitekturo v Ljubljani: Gradnja z lesom.
Korist je bila obojestranska: zdruili so preverjene tehnologije izdelave sodobnih lesenih hi in objektov s sveimi in inovativnimi idejami ter novimi pristopi bodo?ih arhitektov.

tudenti so v okviru delavnice izdelali projekte za ve? enodruinskih hi in vil, stanovanjskih naselij ter oskrbovanih stanovanj na realnih lokacijah. Inspiracijo novih monosti so iskali iroko, raziskovali primere iz praks gradnje v lesu v tujini, preverjali najnoveje arhitekturne smernice in spotovali zakonitosti lesa, kot osnovnega gradbenega materiala. Kritike strokovne javnosti so bile zelo dobre.

V Jelovici so z delavnico pridobili 24 sveih, kakovostnih in uporabnih reitev, kar predstavlja dodano vrednost njihovi dosedanji ponudbi objektov trajnostne gradnje.

 


Ob letonji 70 letnici hie Jelovica posvet o izkunjah in novih izzivih ter razstava
 

5 utrinki iz razstave ob 70 letnici hise Jelovicass 

Ob letonji pomembni obletnici-70 let hie Jelovica  - so v drubi konec januarja na GZS za strokovno in iro javnost pripravili ve?ji dogodek, posvet in razstavo zgodovine hie Jelovica.
Najprej so se vrnili v ?as nastajanja zgodbe o uspehu hie Jelovica. 
Nekdanji soustvarjalci montane hie Jelovica so skozi prizmo ?asa delili svoje izkunje, neizpolnjene ambicije in pou?ne zgodbe, ki nas lahko inspirirajo tudi danes.
Na drugi okrogli mizi, na temo skritih potencialih lesa in njegove uporabe so predstavniki drave, ministrstva za gospodarstvo, zavoda za gozdove in podjetij razpravljali o stanju in prilonostih uporabe lesa, ki jih moramo izkoristiti v tako v doma?em gospodarstvu, kot v irem prostoru.
Ob koncu posveta sta  razstavo Od korenin do neba odprla Samo Hribar Mili?, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije in Gregor Ben?ina, predsednik Jelovica d.d.
Razstava je na traku ?asa predstavila 70 let ustvarjanja in zanimivih projektov, zaradi katerih je lesena montana hia Jelovica postala temelj razvoja hie Jelovica za nove rodove. 

 

Nova doktorica znanosti  Erika Kozem ilih na Fakulteto za gradbenitvo v Mariboru

?lani sekcije SPLMS se zavedajo pomena znanja in vzgoje mladih strokovnjakov. Zato sodelujejo  z raziskovalnimi institucijami in podpirajo razvojno raziskovalne naloge na vseh tistih razvojnih podro?jih, ki doprinesejo k razvoju lesene gradnje.S podporo podjetij  tako poteka vrsta raziskovalnih nalog na Fakulteto za gradbenitvo v Mariboru, kjer se zavedajo, da bo doseganje ciljev nizkooglji?ne drube zahtevalo korenite spremembe pri prostorskem na?rtovanju, projektiranju in gradnji objektov. V ta namen bo nujno tudi sistemati?no izobraevanje mladih strokovnjakov, ki bodo  pripravljeni na novo prakso ekonomi?ne, kakovostne in okolju prijazne gradnje. V petek, 20. aprila je gospa Erika Kozem ilih na Fakulteti za gradbenitvo uspeno zagovarjala doktorsko raziskovalno nalogo z naslovom :

EKSPERIMENTALNA IN NUMERI?NA ANALIZA LESENIH OKVIRNIH STENSKIH ELEMENTOV Z ODPRTINAMI

Doktorska disertacija obravnava panelne stene, izdelane iz lesenega okvirja in enoslojnih mav?no-vlaknenih oblonih plo?, ki vsebujejo odprtino za okno ali vrata. Disertacija je usmerjena v nadaljevanje raziskovalnega dela, izvedenega v zadnjih letih na podro?ju analize nosilnosti za prevzem vodoravnih obteb montanih stenskih elementov brez odprtin. Obravnavani stenski elementi predstavljajo sovprene konstrukcije, sestavljene iz lesenega okvirja in oblonih plo?, ki so na okvir pritrjene z mehanskimi veznimi sredstvi - sponkami. Osnovni namen disertacije je dolo?iti vpliv dimenzije odprtine na nosilnost in togost stenskega elementa. V okviru raziskave so izvajali eksperimentalne teste nosilnosti in numeri?ne analize s pomo?jo ra?unalnikih izra?unov po metodi kon?nih elementov. Primerjava rezultatov numeri?nih analiz z rezultati eksperimentalnih preiskav je prikazala dobro ujemanje. Za eksperimentalni del je gradbene elemente prispevala druba Marles hie Maribor d.o.o. Glede na rezultate zaklju?ujemo, da imajo stenski paneli z odprtinami lahko pomemben vpliv na togost in nosilnost montanih stenskih sistemov, ki ga ni primerno zanemariti.


LUMAR z gradnjo moje hie prihodnosti predstavlja koncept Aktivne hie 

Lumar aktivna hisass

V podjetju Lumar so v mesecu marcu pri?eli z gradnjo Moje hie prihodnosti prve hie za poskusno bivanje, ki predstavlja koncept Aktivne hie, naslednji korak v razvoju energijsko u?inkovite gradnje.
Aktivna hia v sebi enakovredno zdruuje prijetno bivalno okolje in energijsko u?inkovitost ter skrb za zmanjevanje vplivov na okolje. Energijsko u?inkovit ovoj je osnova za gradnjo, za optimirano delovanje naprav v ?asu uporabe skrbijo inteligentne intalacije.
Kakovostna naravna osvetlitev in stalen dotok sveega zraka doprinaajo k visokem bivalnem ugodju, z maksimalnim izkori?anjem obnovljivih virov energije aktivno zmanjujemo vplive na okolje. Ve? o konceptu aktivne hie in o gradnji Moje hie prihodnosti lahko preberete na www.lumar.si in www.aktivnahia.si

GZS ZLPI